RoSa

Ja, čas je že bil, če ne drugega. Topla, prijazna, mehka jesen in neskončni sprehodi po labirintih londonskih ulic. Tišina ali Galliano ali pa kakšen od komadov, ki mi jih pošilja Direktor.Brezdelje v pričakovanju, komaj čakam, da si nataknem dokolenke in grem spet v šolo. Delam spiske, gradim stolpe iz knjig, iščem kakšno, ki mi je še ostala, po abecedi zlagam dvd-je, tukaj sploh nima smisla več iskat, počasi nadomeščam poletno garderobo s tisto malo manj poletno, stran mečem vse, česar ne rabim več.Spring cleaning jeseni. Tudi v glavi.Kljukam koncertne datume, iščem gojzarje za v Kašmir, usklajujem urnike, iščem najcenejše avionske karte. Kar naenkrat sem dobila strah pred letenjem. Pišem veliko ampak analogno, fotkam tudi, pa mi ni nič všeč. Rabim čas, da se aklimatiziram. Metkojzel je metkojzlast in vse je čist isto.Evo. Za danes.    R