Zdaj je treba to. In zdaj je treba to. In zdaj je treba tisto. In zdaj je treba jest. In zdaj je treba srat. Neskončno zaporedje neskončno nesmiselnih nujnih Zdajev. Zdaj se ti čas zdi tako zelo pomemben. Meni je neopisljiv kup zakaj že moram. Nizam črke eno za drugo na tanko vrvico stavkov, tako pazljivo in nežno, da bi le vzdrržala to razdaljo čez Rokavski preliv tja nekam pod Alpe. Obračam in oblikujem, da bi kakopak bile všečne. S takistim namenom se smehljam, pogledujem, si s prsti drsim skozi lase, prikimavam in odobravam, sem razumevajoča in sočutna. Sestavite mi scenarij, da bi le vam bilo drago, vadim in vadim in vadim, da zadovoljim lačne oči gledalcev, v vse napake pristanem v naprej, v drugem dejanju seveda ne gre brez zapleta. In tako plešem po tem vašem odru, kot mi igra vaš orkester, mirno in nemoteno nadaljujem medtem ko vame ciljate z gnilim sadjem. Ponavljam besede in stavke in odstavke, rime in nesmisle in med vsem tem delom čutim nevzdržno hvaležnost, da zgod in prigod o meni kar ne zmanjka. Menjate scene brez razumljivega zaporedja, mešate letne čase in razmerja med nami, ah ne, ne med nami… Jaz ostajam na istem, le vam, le vam kakor se pač zdi. Premajhni kostumi in premočne luči, trske lesenega poda v bosih stopalih. Mogoče se zdi, da se zdi meni, da se vse vrti okoli mene. Kdaj si že nazadnje bil v gledališču? Ne da si mi več nastopat medtem ko nenehno odhajate ven na čik. Ne bom več zabavni insert med vašimi zdolgočasenimi Zdaji. Ne grem se več Komu je lahko bolj vseeno. In ne bom se več trudila. To je moj zadnji blog.
28. september, 2007 ob 08:18
Pa sem mislila, da je vsaj tebi vseeno če si resnično komu všeč … Se ti zdi, da je namen vsega res ugajati?
28. september, 2007 ob 17:16
Radikalno. Jst pa skos mislm kok se mas ok. Radi te mamo.
29. september, 2007 ob 00:25
O, ti Boga, pa si nas …in kaj zdaj? Al nastopaš, al ne,a slisiš aplavz al ne,a je sploh kdo tam al ne …vse to v resnici ni pomembno,… kako je tebi tvoja koža prav, to je pomembno…in za to se pravzaprav ves čas trudiš,ne za nas,ne na našem odru…mi smo vedno ob tebi in s tabo…al je oder al ga ni…ajde bre ljubavi…OBJEM
29. september, 2007 ob 01:43
Sej ravno to. Moja napaka. Zato ne bom več… Objem ful močen
29. september, 2007 ob 08:32
Če si se tko odločla tud prav… Ampak na koncu itak pišeš pisma sama sebi. Enkrat se boš brala tako, kot da bereš nekoga drugega in takrat boš mnogo bolj prizanesljiva do te čudovite, eksplozivne in navdušujoče, krhke obvladačice. In ti ne bo žal da spremljaš vse korake, ki te bodo pripeljali nekam, kjer boš ponosna nase.
Zdaj je mogoče za druge - enkrat bo samo zate. In zato je vredno in se splača in ma smisel in ne nehat. V objemih in naročjih je mogoče udobno in fino in toplo in manj boli - ampak nisi taka, da bi tam zdržala dolgo časa.
Pliz ne nehat, tud zato, ker je meni fino bit ponosen nate in na vse tvoje korake, pa četudi so malo vstran in je tvoja publika abonent “izven in podeželje”.
Pliz ne nehat, ker ti potem ostane samo še “smoltok” in se tukaj pogovarjaš vsaj sama s sabo.
Pliz ne nehat že zato, ker si tko daleč in je tukaj taka fina bližnjica…
Pliz ne nehat!
29. september, 2007 ob 08:45
Angleški prevod je bolj priredba - ampak je še kako na mestu.
http://www.youtube.com/watch?v=bJIZu37Hfr0
If you go away on this summer day Then you might as well take the sun away All the birds that flew in the summer sky When our love was new and our hearts were high When the day was young and the night was long And the moon stood still for the night birds song
If you go away, if you go away, if you go away
But if you stay, Ill make you a day Like no day has been or will be again Well sail on the sun, well ride on the rain Well talk to the trees and worship the wind Then if you go, Ill understand Leave me just enough love to hold in my hand
If you go away, if you go away, if you go away
But if you stay, Ill make you a night Like no night has been or will be again Ill sail on your smile, Ill ride on your touch Ill talk to your eyes, that I love so much Then if you go, Ill understand Leave me just enough love to hold in my hand
If you go away, if you go away, if you go away
If you go away, as I know you must Therell be nothing left in this world to trust Just an empty room, full of empty space Like the empty look I see on your face Oh, Id have been the shadow of your shadow If it might have kept me by your side
If you go away, if you go away, if you go away
[spoken] please dont go away!
29. september, 2007 ob 12:30
Če misliš res nehat,…se ne poznava, ampak te bom zelo pogrešala!
30. september, 2007 ob 09:08
Povedana tovarišici!!!
1. oktober, 2007 ob 15:40
še ena cepetava uprizoritev užaljenega odhoda z odra z visoko zavihanim nosom. veš kaj, roza - ženske so seksi, ko so besne, in ne takrat, ko so ponižane in razžaljene. ali se bo svet vrtel naprej po isti osi, če premakneš težišče? se mi je zdelo, da ne. naravni talent si, naj te ne motijo malenkosti.
1. oktober, 2007 ob 21:00
Vinci dragi, moj ljubi oče bi se lahko kaj naučil od tebe…
4. oktober, 2007 ob 07:58
Škoda res škoda! Pač če si se tako odločila, potem ti že veš zakaj. Spoštujem!
p.s. Pišeš fantastično!!!!!
4. oktober, 2007 ob 18:14
A sem sam jest čudn alpa ne najdem tvojega maila… Mi lahko prosm poveš… NUJNO =)
31. oktober, 2007 ob 22:04
Bis, bis, bis!
10. november, 2007 ob 07:40
“idi v kurac” (štejrski izraz za razočaranje), pa ravno ZDAJ, ko sem te začel brat..